Gimnazije, pripravljalnice za univerzo, so bile v svojih začetkih vedno šole, ki so temeljile na klasični izobrazbi – tisti, ki naj bi dajala širino duha in trdnost etičnih temeljev človeka. Mesta so si zato močno prizadevala, da bi jih pridobila in so jih nato podpirala.

To velja tudi za Klasično gimnazijo Maribor, ki je nastala po dolgotrajnih prizadevanjih in je delovala dvesto let, nato pa je bila zaradi reforme osnovnega in srednjega šolstva v nekdanji Jugoslaviji v šolskem letu 1958/59 ukinjena; njeno delo pa danes vsaj deloma opravlja Prva gimnazija Maribor.

Moč posamezne šolske institucije v veliki meri izhaja iz dveh virov: iz moči, kvalificiranosti in prizadevnosti tistih, ki učijo, in iz kakovosti tistih, ki se učijo – temelji torej na skupnosti profesorjev in dijakov. Monografija ta dva temelja prikazuje na eni strani s predstavitvijo nekaterih najbolj izstopajočih ravnateljev in profesorjev ter profesoric te šole, na drugi pa s kratkimi predstavitvami tistih njenih dijakov in dijakinj, katerih življenje in delo sta vtisnila pečat življenju v mestu, v katerem so se šolali, v njegovi regiji, v širšem slovenskem ali celo mednarodnem okolju. Prikaz dela tako enih kot drugih je v resnici impozanten in vzbuja spoštovanje. Šele če se pomen in vpliv šole razčlenita skozi daljše časovno obdobje in z različnih zornih kotov, je mogoče uvideti njen vpliv na življenje in družbo tako v času in prostoru, v katerem deluje.

Poleg tega so predstavljeni nastanek in razvoj gimnazije, tudi nekaj temnih plati tega razvoja; delo pa se zaključuje z osebnimi spomini nekdanjih dijakov, ki posredujejo osebne, mladostniške vtise in spomine na čas, ki so ga preživeli na nepozabljeni šoli. Besedila za knjigo je prispevalo 152 avtorjev.

Cena 59,00 €.Povpraševanje