Primož Premzl

(Maribor, 12. 6. 1963), sem založnik, galerist in neutruden zbiralec mariborskega domoznanskega gradiva. Leta 1986 sem na oddelku za fiziko Pedagoške fakultete v Mariboru zaključil višješolski študij, leta 1992 pa ustanovil svoje založniško in galerijsko podjetje. Doslej sem založil in izdal 61 knjig iz umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije.

Leta 2002 sem za posebne dosežke na področju kulture prejel Glazerjevo listino. Iz utemeljitve nagrade: 

Primož Premzl se je posvetil izdajanju bibliofilskih domoznanskih del s pretežno kulturnozgodovinsko tematiko v najširšem pomenu. Gre za publikacije, ki jih zaradi lokalne specifike, vrhunske grafične dovršenosti, visokih proizvodnih stroškov in nizkih naklad ne more v sedanjih razmerah sprejeti v svoj program nobena večja slovenska založba.… Najpomembnejši in najbolj občudovanja vreden pa je žlahtni entuziazem, s katerim Premzl opravlja svoje založniško poslanstvo – entuziazem, ki ne pozna malodušja, tako značilnega za naš čas in naše mesto, entuziazem, ki mu ni noben načrt neuresničljiv in preveč tvegan, čeprav drzno izziva preračunljivo tržnost in plehko profitarstvo. Brez Premzlovih založniških dosežkov bi marsikatero mariborsko kulturnozgodovinsko pričevanje ostalo še dolgo v ranljivem, težko dostopnem unikatu ali razpršeno v domala neznanih virih. Po zaslugi njegovih edicij postajajo naša redka ohranjena pričevanja naposled vsakomur dostopna. 

Leta 2012 sem Glazerjevo listino prejel še s fotografom Branimirjem Ritonjo za monografijo Petindvajset let Glazerjevih nagrad. Publicist Braco Zavrnik je v sobotni prilogi Večera v svoji kolumni dne 25. avgusta 2012 zapisal: 

… Primož Premzl, mariborski zgodovinarski genius loci, ima velikanske zasluge za ohranjanje in krepitev mariborske zgodovinske in kulturne identitete, a tudi širše. …

Leta 2020 sem v okviru 36. Slovenskega knjižnega sejma za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva prejel Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. V obrazložitvi nagrade je med drugim zapisano:

Primož Premzl je izjemen založnik, pomemben, zagnan in angažiran kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine, tako za Maribor kot za vso Slovenijo; njegovo delo in pomen za našo kulturno zakladnico v več kot petindvajsetih letih sta bila doslej po krivici spregledana. Zaradi izjemnega in samosvojega založniškega opusa prejme Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo.

Za pomebne dosežke na področju kulture sem leta 2023 prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. V obrazložitvi nagrade je med drugim zapisano: Primož Premzl je ena najvidnejših osebnosti v polju mariborske in slovenske kulture že dolgo časa. Njegova izjemna dejavnost sega na različna področja, osrednja os pa je založništvo. Tu je njegovo delo za mariborski in slovenski kulturni ter duhovni prostor neprecenljivo zato, ker je Premzl zmeraj znal oceniti, katere založniške odločitve imajo kulturnozgodovinski značaj in kaj je v tem smislu odločilno za krepitev suverenega življenja v narodni ter mednarodni skupnosti. Tudi zato, ker je subtilno prepoznal tipike, vezane na mariborski kontekst ter jih je odlično predstavil v danes zelo zahtevnem kulturnem prostoru. Hkrati je potrebno ceniti njegovo sposobnost, predanost, gotovo tudi svojevrsten entuziazem, ti so odločilno pripomogli, da je ustvaril izjemno obsežen opus …

Za zasluge pri sourednikovanju in angažiranosti pri izdaji knjige 100 let, mi je leta 2021 Društvo likovnih umetnikov Maribor podelilo naziv častni član.

Slovensko muzejsko društvo mi je podelilo Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2022 za projekt javne dostopnosti zasebne domoznanske zbirke iz obdobij 16. do sredine 20. stoletja za območje Maribora in okolice.

Moja zasebna domoznanska zbirka, ki sem jo zasnoval leta 1983, zajema več kot 20.000 enot starih vedutnih grafik, načrtov, risb, fotografij in razglednic Maribora in njegove bližnje okolice od 17. do sredine 20. stoletja. Zbirka je postala pri raziskovanju mestne zgodovine neprecenljiv vir slikovnega gradiva. Sem tudi lastnik pri nas najbogatejše zbirke zemljevidov Štajerske od 16. do konca 19. stoletja, ki obsega več kot 200 enot. 

S projektom Predstavitev in poskus evidentiranja zasebne zbirke za njeno javno dostopnost, ki je podprt s strani Ministrstva za kulturo R Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj, sem leta 2020 začel s sistematičnim popisovanjem. Z izborom na razpisu sem bil znova uspešen leta 2022. Pridobljena so bila dodatna sredstva za pospešeno evidentiranje, digitalizacijo in objavo na platformi slovenskih arhivov (VAČ). S projektom pa je bil omogočen tudi nakup arhivske opreme. Moja želja je, da se zbirka ne bi nikoli razdrobila in da bi v danem trenutku postala del javno dostopne zbirke ene izmed ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine. V letu 2021 sta tako nastali predstavitvena spletna stran www.zbirka.primozpremzl.si in obsežna predstavitvena monografija Zbirka Primoža Premzla. V nadaljevanju je predvideno nadaljnje evidentiranje in digitalizacija, s čimer bi zbirka postala bolj prepoznavna in bi imela več možnosti za vključitev v sistem javnih zbirk, kakršne so v domeni knjižnic, arhivov in muzejev in jih po zakonu podpirajo država in lokalna skupnost.

Znanje na galerijskem in antikvarnem področju gradim na izkušnjah in osebnem izobraževanju vse od leta 1987, ko sem se zaposlil v takrat edini prodajni galeriji v Mariboru, Galeriji ARS. Pri iskanju redkih antikvarnih tiskov, predvsem v tujini, sodelujem z večino slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov.

S svojim družbeno-angažiranim delovanjem sem poskrbel: 

Sem tudi avtor dokumentarne razstave o Hermanu Potočniku Nordungu, ki je bila v letih 2012–2015 razstavljena v Mariboru, Ljubljani, Slovenj Gradcu, Celju in Pulju. Leta 2019 je bila v mojem avtorstvu postavljena v Noordung centru v Vitanju stalna razstava o Hermanu Potočniku Noordungu. V letih 2015 in 2016 je bila v mojem avtorstvu odmevna tudi razstava na temo slovenještajerskih vedut v 17. in 19. Stoletju, prikazana v Mariboru, na Ptuju, v Ljubljani in Laškem). Nastala je ob zaključku dvajsetletnega projekta izdaj treh albumov slovenještajerskih vedut (Vischer, Kaiser in Reichert).

V Umetniškem kabinetu, ki sem ga imel od 9. decembra 1993 do 31. decembra 2005 na Grajskem trgu 4 in od 29. marca 2006 naprej v Slovenski ulici 8, prispevam kot založnik, izdajatelj, galerist in lastnik obsežne domoznanske zbirke, svoj delež h kulturni podobi mesta ob Dravi.

Pomembnejše objave slikovnega gradiva v drugih publikacijah in televiziji
Pomembnejše objave, polemike, pisma bralcem in okrogle mize
Občasne in stalne razstave
Javni nastopi
Izbor člankov, recenzij, objav, intervjujev …