Do zdaj najimenitnejša monografija o nekdanjem Mariboru je izšla ob 840-letnici njegove prve pisne omembe in 750-letnici razglasitve za mesto. Mariborske vedute so po predstavljenem gradivu predhodnica leta 1992 izdane knjige Pozdrav iz Maribora − Mesto na razglednicah v letih 1892 do 1945, tako da obe skupaj v celoti zajemata postopno spreminjanje podobe mesta v skoraj treh stoletjih (od sredine 17. stoletja do konca druge svetovne vojne). V nadaljevanju pa temu sledi še knjiga Novi Maribor, ki obravnava obdobje med svetovnima vojnama.

V uvodnem poglavju monografije sta strnjena razvoj vedutnega slikarstva in topografsko-zgodovinski oris mesta, njen najpomembnejši del pa je podroben analitični opis 170 vedut, pretehtanega izbora upodobitev mesta in bližnje okolice, katerih časovni okvir sega od Clobucciaricheve skicozne upodobitve limbuškega gradu z začetka 17. stoletja prek zgodnjih fotografij iz druge polovice 19. stoletja do podob z začetka 20. stoletja. Ob koncu je katalog 263 evidentiranih vedut. Nepogrešljiv dodatek so načrti iz 19. stoletja, posebno povezovalno vlogo pa imajo tu objavljene različice mestnega grba od 16. do konca 19. stoletja. Monografijo zaokrožajo seznam osebnih imen ter krajevno in stvarno kazalo. Zasnoval in uredil Primož Premzl.

Sveže natisnjena, izjemno razkošna knjiga z naslovom Mariborske vedute je nov podvig založnika Primoža Premzla. […]. Korak za korakom, s knjigo za knjigo njegov Umetniški kabinet oblikuje podobo Maribora, soustvarja in utemeljuje drugo kulturno središče Slovenije.

Mag. Gojko Zupan,
Delo, Književni listi, 1. decembra 2004

Monografija Mariborske vedute je dragocena publikacija. […]. Avtorja Jože Curk in Primož Premzl sta monografijo pripravljala z velikim znanjem in ljubeznijo do Maribora. […]. V zdaj že zgledno dolgem nizu knjig, ki jih je založil Umetniški kabinet Primož Premzl, so Mariborske vedute velik dosežek, dragocen poklon mestu ob njegovem 750. rojstnem dnevu.

Dr. Marjeta Ciglenečki,
Večer, 17. decembra 2004