Jožef Holzinger (1735–1797), po rodu Mariborčan, je polnih 40 let deloval v rojstnem mestu, njegova dela pa srečujemo še v številnih drugih krajih na Štajerskem, a tudi na Hrvaškem. Je značilni umetnik smeri, ki se je krepila iz južnonemških in avstrijskih umetnostnih izhodišč.

To je monografija o najpomembnejšem v Mariboru rojenem kiparju, ki je ob Jožefu Straubu tudi osrednja osebnost baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem in eden vodilnih kiparjev v lesu na Slovenskem. Sergej Vrišer, velik poznavalec baročnega kiparstva na slovenskem, je knjigo razdelil na poglavja: Mariborsko kiparstvo med letoma 1650 in 1750, Brata Straub in Vid Königer, Jožef Holzinger (podpoglavja: Oltarji, Prižnice, oratoriji in spovednice, Kipi, Reliefi in Sklep), Življenjepis in Seznam Holzingerjevih del. Avtor fotografij je Bine Kovačič. Uredila Igor Kramberger in Primož Premzl.

Vrišerjeva monografija o Holzingerju (ob 200-letnici umetnikove smrti jo je izdala mariborska založba Umetniški kabinet Primož Premzl, uredila pa Igor Kramberger in Primož Premzl) pomeni kot samostojna predstavitev baročnega kiparja izjemno delo že po svoji zasnovi, saj če izvzamemo hrvaško disertacijo Vere Horvat Pintarić o Francescu Robbi ali posamične kataloge, takih monografij pri nas nimamo. 

Dr. Milček Komelj, 
Razgledi, 4. februarja 1998