Francesco Robba, kipar in arhitekt, ki je zaznamoval baročno Ljubljano, se je rodil leta 1698 v Benetkah. Njegov vodnjak na Mestnem trgu v Ljubljani spada med najbolj prepoznavne ljubljanske mestne simbole, ljubitelji umetnosti pa ga gotovo poznajo še po angelu adorantu na oltarju v ljubljanski stolnici in sv. Katarini na velikem oltarju ljubljanske uršulinske cerkve. A v Ljubljani in v nekaterih drugih krajih po Sloveniji, pa tudi v Avstriji in na Hrvaškem so še številna druga njegova dela in dela njegove delavnice, saj je bil od dvajsetih do petdesetih let 18. stoletja vodilni kipar južnega dela tedanjih habsburških dežel.

Kljub temu da je bil od poznega 19. stoletja cenjen kot ena osrednjih osebnosti umetnosti na Kranjskem, pa o njem doslej še nismo imeli monografije v slovenskem jeziku. Leta 1961 je v Zagrebu izšla monografija ugledne hrvaške umetnostne zgodovinarke Vere Horvat Pintarić v hrvaškem jeziku, dobrega pol stoletja po tem pa je Robbovo delo tako po številnih novih raziskavah v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Avstriji in Italiji doživelo ponovno monografsko predstavitev in s tem tudi umestitev v širši umetnostni prostor od Rima in Benetk do Dunaja kot središča habsburških dežel, sestavljen pa je bil tudi nov katalog kiparjevih del. Knjiga je opremljena s številnimi odličnimi fotografijami Mirana Kambiča. Uredil Primož Premzl.

V časopisu Pogledi je bila monografija uvrščena med pet najpomembnejših knjig s področja domačega družboslovja, humanistike in esejistike, izdanih na Slovenskem v letu 2013.

Ta knjiga, ki je eden najpomembnejših knjižnih dogodkov lanskega leta v Sloveniji, podaja ne le novo umestitev Robbovega dela, temveč se z njo še potrjuje spoznanje, da je bila v prvi polovici 18. stoletja Ljubljana, vsaj kar se kiparstva tiče, bržčas najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Ob taki sijajni monografiji si lahko želimo, da bi bila kdaj tako precizne obravnave deležna tudi baročna umetnost z drugih področij, ki je nastajala v tem prostoru in je z Robbovo vsaj delno vstopala v skupni kontekst.

Dr. Miklavž Komelj,
Pogledi, 12. februarja 2014

Knjiga Mateja Klemenčiča predstavlja pomemben prispevek ne le k popolnejšemu poznavanju dela tega kiparja, temveč postavlja nova merila in merila v metodologiji raziskovanja baročne umetnosti. […]. Analize formalnih in slogovnih značilnosti opusa dopolnjujejo arhivsko delo in raziskovanje dokumentov, predstavljene teze pa prepričljivo potrjujejo komparativni primeri in kritično branje tako starejše kot novejše strokovne literature, kar pomeni, da predstavlja ta monografija metodološki model za obdelavo opusa posameznega umetnika, ne glede na obdobje, v katerem deluje.

Dr. Dubravka Botica,
Novi pogled na opus Francesca Robbe. Kvartal, XI, 1/2, 2014